21.9.2013 - Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

 

Alzheimerjeva bolezen je tip demence, ki povzroča motnje spomina, mišljenja in vedenja. Simptomi se pojavljajo počasi in se z leti slabšajo.
Po svetu za demenco trpi okoli 40 milijonov ljudi. Točna številka ni znana, saj znanstveniki predvidevajo, da kar pri 28 milijonih ljudi bolezen še ni bila diagnosticirana. Vsako leto odkrijejo približno 5 milijonov novih primerov te bolezni. Ker se življenjska doba prebivalstva postopoma podaljšuje, predvidevajo, da se bo v naslednjih 20 letih število dementnih bolnikov skoraj podvojilo, do leta 2050 pa bo za boleznijo trpelo 115 milijonov ljudi.
Simptomi Alzheimerjeve bolezni nastanejo zaradi odmiranja možganskih celic, kar bistveno zmanjša volumen možganov in povzroči nalaganje odmrlih celic v obliki oblog ali vozlov ter neravnovesje živčnih prenašalcev.

Nekaj dejstev o Alzheimerjevi bolezni, ki jih je dobro vedeti:

• je najpogostejša oblika demence, tudi od 50 do 80%primerov demence, se razvije v Alzheimerjevo bolezen
• ni normalna posledica staranja, čeprav največkrat prizadane starostnike po 65 letu , 5% bolnikov trpi za zgodnjo boleznijo, povprečna starost pa je 40 – 50 let
• za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni trenutno ni zdravila
• bolezen se z leti slabša

 

Zgodnji simptomi demence

Začetne simptome se pogosto zanemarja, saj vsi mislimo, da so normalna posledica staranja. To pa seveda otežuje hitro postavitev diagnoze in preprečitev hitrega napredovanja bolezni. Torej, ne prezrite naslednjih zgodnjih simptomov,  kot so:

• izguba kratkoročnega spomina
• težave pri načrtovanju ali reševanju problemov
• zmedenost v času in prostoru
• težave z razumevanjem besedami pri govoru ali pisanju
• konstantno iskanje oz. “zalaganje”stvari in izguba sposobnosti vračanja po istih sledeh
• zmanjšano ali slabo presojanje
• nesocialnost ter spremembe v razpoloženju in osebnosti

 

7 stadijev bolezni

Bolezen se razvija počasi, skozi leta. Temu primerni so tudi simptomi in upad kognitivnih sposobnosti.
 
1. stadij - brez poslabšanja. Ljudje ne zaznavajo nikakršnih problemov, tudi pogovor z zdravnikom ne odkrije začetka bolezni

2. stadij - zelo blag upad kognitivnih sposobnosti. Bolniki občasno trpijo izgubo spomina, vendar se stadij bolezni velikokrat razume kot običajen proces staranja

3. stadij - blag upad kognitivnih sposobnosti. Sorodniki in družba začne opažati težave pri imenovanju predmetov, pomnjenju imen, opravljanju zadanih nalog ter konstanto iskanje predmetov.

4. stadij - zmeren upad kognitivnih sposobnosti. Ta stadij predstavlja začetek Alzheimerjeve bolezni. V tem stadiju se bolezen že lahko dijagnosticira. Ljudje se soočajo s težavami kot so: pozabljanje nedavnih dogodko, neznanje o lastni preteklost, motnje vedenja, posebej pod stresom.

5. stadij - zmerno hud upad kognitivnih sposobnosti. V tem stadiju ljudje že potrebujejo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Težave 5. stadija se kažejo tudi v pozabljanju lastnega naslova ali telefonske številk, izgubi sposobnosti orijentiranja v času in prostoru (npr. kateri dan v tednu je).

6. stadij - huda izguba kognitivnih sposobnosti. Prihaja do velikih vedenjskih sprememb.

7. stadij - zelo huda izguba kognitivnih sposobnosti. Bolniki izgubijo sposobnost odzivanja na svojo okolico, sodelovanja pri preprostih pogovorih. V tem stadiju je potrebna celodnevna oskrba in nega.

Postavitev diagnoze in zdravljenje

  Osebe, ki pri sebi ali svojih bližnjih opazijo simptome demence oz. Alzheimerjeve bolezni, naj se za nasvet in pomoč obrnejo k svojem zdravniku. Zdravnik postavi diagnozo Alzheimerjeve bolezni na podlagi pogovora z bolnikom in negovalcem (včasih se opravijo tudi preiskave krvi in slikovne preiskave možganov).
Zdravila za Alzheimerjevo bolezen ni, na voljo pa so zdravila za simptome. Ta zdravila sicer ne preprečujejo napredovanja bolezni, vendar začasno upočasnijo poslabševanje simptomov in s tem vsaj malo pripomorejo h kakovosti življenja bolnikov (in negovalcev seveda).