21.9.2013 - Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

 

Alzheimerjeva bolezen je tip demence, ki povzroča motnje spomina, mišljenja in vedenja. Simptomi se pojavljajo počasi in se z leti slabšajo.
Po svetu za demenco trpi okoli 40 milijonov ljudi. Točna številka ni znana, saj znanstveniki predvidevajo, da kar pri 28 milijonih ljudi bolezen še ni bila diagnosticirana. Vsako leto odkrijejo približno 5 milijonov novih primerov te bolezni. Ker se življenjska doba prebivalstva postopoma podaljšuje, predvidevajo, da se bo v naslednjih 20 letih število dementnih bolnikov skoraj podvojilo, do leta 2050 pa bo za boleznijo trpelo 115 milijonov ljudi.
Simptomi Alzheimerjeve bolezni nastanejo zaradi odmiranja možganskih celic, kar bistveno zmanjša volumen možganov in povzroči nalaganje odmrlih celic v obliki oblog ali vozlov ter neravnovesje živčnih prenašalcev.

Nekaj dejstev o Alzheimerjevi bolezni, ki jih je dobro vedeti:

• je najpogostejša oblika demence, tudi od 50 do 80%primerov demence, se razvije v Alzheimerjevo bolezen
• ni normalna posledica staranja, čeprav največkrat prizadane starostnike po 65 letu , 5% bolnikov trpi za zgodnjo boleznijo, povprečna starost pa je 40 – 50 let
• za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni trenutno ni zdravila
• bolezen se z leti slabša

 

Zgodnji simptomi demence

Začetne simptome se pogosto zanemarja, saj vsi mislimo, da so normalna posledica staranja. To pa seveda otežuje hitro postavitev diagnoze in preprečitev hitrega napredovanja bolezni. Torej, ne prezrite naslednjih zgodnjih simptomov,  kot so:

• izguba kratkoročnega spomina
• težave pri načrtovanju ali reševanju problemov
• zmedenost v času in prostoru
• težave z razumevanjem besedami pri govoru ali pisanju
• konstantno iskanje oz. “zalaganje”stvari in izguba sposobnosti vračanja po istih sledeh
• zmanjšano ali slabo presojanje
• nesocialnost ter spremembe v razpoloženju in osebnosti

 

7 stadijev bolezni

Bolezen se razvija počasi, skozi leta. Temu primerni so tudi simptomi in upad kognitivnih sposobnosti.
 
1. stadij - brez poslabšanja. Ljudje ne zaznavajo nikakršnih problemov, tudi pogovor z zdravnikom ne odkrije začetka bolezni

2. stadij - zelo blag upad kognitivnih sposobnosti. Bolniki občasno trpijo izgubo spomina, vendar se stadij bolezni velikokrat razume kot običajen proces staranja

3. stadij - blag upad kognitivnih sposobnosti. Sorodniki in družba začne opažati težave pri imenovanju predmetov, pomnjenju imen, opravljanju zadanih nalog ter konstanto iskanje predmetov.

4. stadij - zmeren upad kognitivnih sposobnosti. Ta stadij predstavlja začetek Alzheimerjeve bolezni. V tem stadiju se bolezen že lahko dijagnosticira. Ljudje se soočajo s težavami kot so: pozabljanje nedavnih dogodko, neznanje o lastni preteklost, motnje vedenja, posebej pod stresom.

5. stadij - zmerno hud upad kognitivnih sposobnosti. V tem stadiju ljudje že potrebujejo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Težave 5. stadija se kažejo tudi v pozabljanju lastnega naslova ali telefonske številk, izgubi sposobnosti orijentiranja v času in prostoru (npr. kateri dan v tednu je).

6. stadij - huda izguba kognitivnih sposobnosti. Prihaja do velikih vedenjskih sprememb.

7. stadij - zelo huda izguba kognitivnih sposobnosti. Bolniki izgubijo sposobnost odzivanja na svojo okolico, sodelovanja pri preprostih pogovorih. V tem stadiju je potrebna celodnevna oskrba in nega.

Postavitev diagnoze in zdravljenje

  Osebe, ki pri sebi ali svojih bližnjih opazijo simptome demence oz. Alzheimerjeve bolezni, naj se za nasvet in pomoč obrnejo k svojem zdravniku. Zdravnik postavi diagnozo Alzheimerjeve bolezni na podlagi pogovora z bolnikom in negovalcem (včasih se opravijo tudi preiskave krvi in slikovne preiskave možganov).
Zdravila za Alzheimerjevo bolezen ni, na voljo pa so zdravila za simptome. Ta zdravila sicer ne preprečujejo napredovanja bolezni, vendar začasno upočasnijo poslabševanje simptomov in s tem vsaj malo pripomorejo h kakovosti življenja bolnikov (in negovalcev seveda).

Mentalni fitnes

Človeško telo ni ustvarjeno le za mišično delo ampak tudi za razmišljanje. In v za možgane velja enako kot za mišice - če jih ne uporabljamo začnejo odmirati. Pomembno je, da si vsak dan postavljamo izive in s tem stimuliramo pet glavnih kognitivnih funkcij· spomin, pozornost, jezik, hitrost reševanja problemov, vizualne sposobnosti ter logično razmišljanje,  ter s tem ostanemo “mentalno fit”, tudi v starosti.


Obstaja veliko vaj kako pospešiti nastajanje povezav v možganih, od križank, ugank do spletnih in mobilnih aplikacij, kot sta na primer: http://www.lumosity.com/ in http://www.brainmetrix.com/ .

SPOMIN

Spomin je pomemben dej miselnih funkcij, kot so branje, razmišljanje, presoja. Za ohranitev dobrega spomina je potreben trening, kar pa je lahko lažje kot si mislite. 
Poslušanje glasbe je prijetno in zabavno, izberite si pesem, katere besedila še ne poznate in si ga poskušajte zapomniti. Nadaljujete z malce bolj nenavadnimi vajami kot so oblačenje v temi, pranje zob z drugo roko kot ste običajno vajeni.
S takimi vajami boste pospešili izločanje acetilkolina, spojine, ki poveča število živčnih povezav v možganih, kar vpliva na izboljšanje spomina.

POZORNOST

Pozornost je del našega vsakdana. Potrebujemo jo na primer za spremljanje pogovora v hrupnih okoliščinah ali spremljanje več stvari hkrati.
To lahko storite z enostavnimi vajami, ki spreminjajo ustaljene rutinske dnevne vzorce.
Začnite pri spremembi poti v službo ali pa prerazporedite stvari na svoji pisalni mizi. Pomaga tudi poslušanje audio knjig med tekom, sprehodom ali vožnjo v službo. Zastavite si preproste račune med pomivanjem posode, okopavanjem vrta ali sesanjem stanovanja. Te in podobne vaje prisilijo vaše možgane, da se “zbudijo” iz svojih navad in postanejo bolj pozorni na svojo okolico.

JEZIK

Jezikovne aktivnosti bodo izboljšale vašo sposobnost za prepoznavanje in razumevanje besed.
Med branjem športne revije vzamete v roke Uradni list ali poslovni časopis. V trenutku boste izpostavljeni novim besedam. Te boste lažje razumeli v kontekstu in si jih boste zato tudi lažje zapomnili. Vzemite si dovolj časa za razumevanje novih besed. To bo razširilo vaš besedni zaklad.

VIZUALNO-PROSTORSKA ORIENTACIJA

Ker živimo v barvitem, trodimezionalnem svetu je analiza vizualnih informacij pomembna za prepoznavanje našega okolja in sposobnost reagiranja na dražljaje iz njega. Da bi izboljšali svoj vizualni spomin, pojdite v sobo in si v njej izberite 5 različnih predmetov. Ko boste iz sobe odšli, se skušajte spomniti, kateri so in kje se nahajajo. Prelahko? Počakajte dve uri in poskusite znova. Podobno si lahko ob čakanju na prijatelja v lokalu, poskušate zapomniti predmete, ki jih vidite in ki so pritegnili vašo pozornost. Napišite jih na list papirja in možgane prisilite, da so pozorni na stvari okoli vas.

LOGIKA

Logiko uporabljamo vsak dan, pri sprejemanju odločitev in razumevanju posledic naših dejanj, ne da bi se sploh zavedali tega. Vsakodnevne aktivnosti, v katerih morate uporabljati strategijo in najti prave korake, da bi našli rešitev v čim krajšem času, so pravzaprav lahko zelo zabavne. Ne boste verjeli:  načrtovanje obiska prijatelja spodbuja naše razmišljanje o morebitnih dogovorih in načinih kako doseči željeno stvar ali pa video igrice, ki vas silijo v pripravo strategije in reševanje problemov, če bi radi zmagali.